Na Hotizi je ob poti, po kateri so božjega služabnika Danijela Halasa 16. marca 1945 peljali v smrt, postavljen križev pot. Križi so izdelani iz umetnega kamna in so različnih oblik, tako da že oblika znamenja nakazuje vsebino. Znamenja tega križevega pota govorijo o Jezusovem trpljenju, spominjajo na Halasovo trpljenje in na trpljenje vsakega posameznika. Darove za križe so prispevali otroci, mladina, člani ŽPS, drugi verniki in duhovniki iz vse soboške škofije, pa tudi nekatere ustanove in posamezniki. Urejena je tudi okolica posameznega znamenja. Križev pot je v nedeljo, 3. aprila 2011, blagoslovil škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Monthly archive for junij 2018
Hotiza je do ustanovitve lastne župnije leta 1955 spadala pod lendavsko župnijo. Leta 1924 so se domačini odločili za širitev tedanje kapelice Srca Jezusovega in še istega leta so jo tudi dokončali. Razširili so ladjo, dozidali križni prezbiterij ter zgradili zakristijo. Tloris cerkve je v obliki križa. Posebnost hotiške cerkve so gotski podporniki z romanskim okrasnim vencem okoli strehe. Cerkev je posvečena sv. Petru in Pavlu, ki sta tudi upodobljena na sliki na glavnem oltarju, sv. Peter s ključi, sv. Pavel pa z mečem in knjigo.
Pred glavnim oltarjem je novejši daritveni oltar, ki je obrnjen k ljudstvu. V cerkvi se nahajata še stranska oltarja. Na desni je oltar Srca Jezusovega, ki je prej služil kot glavni oltar, na levi pa je Marijin oltar. Istega leta, kot so razširili cerkev, je Hotiza postala samostojna duhovnija (ekspozitura), leta 1955 pa samostojna župnija. Župnija zajema zgolj naselje Hotiza.
Društvo vinogradnikov in sadjarjev si šteje za velik dosežek postavitev stare preše in nadstrešnice na Laštati. Prešo in okolico vsakoletno dograjujejo in urejajo. Ob sami preši smo posadili nekaj trt, predvsem starejših samorodnic.
Posajena je tudi žametna črnina, potomka iz Lenta, ki nam jo je podarila Mestna občina Maribor. Vsako leto se tu organizira martinovanje. Ob preši pa je tudi lepo mesto za počitek sredi vasi.











Nedavni komentarji