Že v času Rimljanov je skozi Hotizo potekala rimska pot, ki je bila namenjena povezavi med vojaškimi postojankami na desnem in levem bregu reke Mure. Pot je bila izjemno pomembna pri takratnem trgovanju. Sedaj pa smo del poti uredili ob Halasovi križni poti.
Hotiški brod sega daleč nazaj v zgodovino in po njem bi naj dobila naša vas celo ime. Vas je bila prvič omenjena leta 1389 pod imenom Hodica. Pomenilo naj bi kraj, kjer so ljudje »hodili« z brodom prek reke Mure. Tudi v Habsburški monarhiji je vas imela ime Murarév, kar naj pomeni murski brod. Dokumenti govorijo, da je vas med madžarsko revolucijo 1848–1849 utrpela mnogo škode, ker je podpirala Jelačićevo vojsko. Da bi preprečili prehod cesarske vojske, so brod Madžari 13. decembra 1848 potopili. Brod je služil za prevoz ljudi in vozov čez reko Muro. Na drugi strani Mure so ljudje imeli vinograde, gozdove, njive in tudi sorodnike, ki so jih obiskovali. Pozneje je brod služil kot turistična zanimivost, ki so si ga turisti prišli ogledat od blizu in daleč. Po razpadu Jugoslavije, ko sta nastali novi državi Slovenija in Hrvaška, se je brod preselil na potok »Jedro«, ki teče ob robu naše vasi in je sedaj namenjen za turistične oglede.
Na Hotizi je ob poti, po kateri so božjega služabnika Danijela Halasa 16. marca 1945 peljali v smrt, postavljen križev pot. Križi so izdelani iz umetnega kamna in so različnih oblik, tako da že oblika znamenja nakazuje vsebino. Znamenja tega križevega pota govorijo o Jezusovem trpljenju, spominjajo na Halasovo trpljenje in na trpljenje vsakega posameznika. Darove za križe so prispevali otroci, mladina, člani ŽPS, drugi verniki in duhovniki iz vse soboške škofije, pa tudi nekatere ustanove in posamezniki. Urejena je tudi okolica posameznega znamenja. Križev pot je v nedeljo, 3. aprila 2011, blagoslovil škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Nedavni komentarji